Artykuły i encyklopedie

Šentjanževka

Latinsko ime:

Hypericum perforatum

Uporabni del:

Zel

Druga imena:

Grilavec, janževka, krčnica, zvonec, šentjanževa roža, krvočistnik

Splošni opis in zgodovina:

Šentjanževka je trajnica, ki lahko v višino doseže tudi do 70 centimetrov. Ima pokončna stebla, ki so v zgornjem delu razvejana. Listi so nasproti si ležeči, podolgovati, dolgi centimeter ali dva. So rumeno-zelene barve z razpršenimi, prosojnimi pikami žleznega tkiva. Pikice so vidne predvsem na svetlobi, kar daje listom perforiran videz, na katerega se nanaša tudi latinsko ime rastline. Vsak cvet je sestavljen iz petih cvetnih listov in je svetlo rumene barve, na površini cvetnih listov pa lahko opazimo črne pike. Cvetovi se pojavljajo na koncih zgornjih vej med pozno pomladjo pa vse do sredine poletja. Če cvetne brste zdrobimo, dobimo rdečkasto-vijolično tekočino.

Šentjanževka je bila uporabljena v zgodnjih predkrščanskih religijskih praksah v Angliji, o njej pa je bilo napisanih veliko legend. Zaradi svoje svetlo rumene barve je bila pogosto povezana s soncem.

Od Rusije do Anglije so Evropejci uporabljali šentjanževko, da bi pozdravili različne bolezni. Olje šentjanževke je bilo običajno imenovano Kristusova kri in je bilo uporabljeno tako pri zdravljenju, kot tudi pri verskih obredih.

Raba v prehrani in uporaba:

Šentjanževko lahko uporabimo za pripravo šentjanževega olja. 25 gramov cvetoče zeli damo na ½ litra olja, vse skupaj pa postavimo na sonce za približno 6 tednov. Ko se olje rdečkasto obarva ga precedimo in shranimo v zaprti posodi v temnem prostoru.

Pogosta je tudi priprava čaja iz šentjanževke, za katerega potrebujemo čajno žličko cvetoče šentjanževke, ki jo prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati vsaj 5 minut. Čaj, pripravljen iz šentjanževke, je priporočljivo uživati na tešče.

Pripravimo lahko tudi tinkturo, vino ali kopel.

Uporaba v zdravstvene namene:

Šentjanževo olje lahko uporabljamo pri revmatičnih obolenjih udov, protinu, poškodbah, prelomih, zvinih, opeklinah in sončnih opeklinah, vnetjih kože, ranah, ki slabo celijo, napetostih v predelu ramenskega obroča, bolečinah v križu, mišičnem useku in išiasu.

Prav tako ga lahko uporabimo za odpravljanje črevesnih zajedavcev (predvsem glist), krčev in bolečin v želodcu ter črevesju.

Znano je, da šentjanževka mehča sluz in zdravi bolezni živčnega izvora. Ker ima pomirjevalne učinke, jo vse pogosteje uporabljamo tudi pri zdravljenju motenj vegetativnega sistema in nekaterih depresivnih stanj.

Ali ste vedeli? Novejša dognanja:

Aktivne sestavine v šentjanževki imajo močan vpliv na regulacijo hormonov v telesu. Hipotiroidizem je ena najpogostejših ščitničnih motenj in izkazalo se je, da šentjanževka zmanjšuje simptome hipotiroidizma, ščitnični žlezi pa pomaga urediti proizvodnjo normalne ravni hormonov.