Artykuły i encyklopedie

Krompir

Ime rastline:

Krompir

Latinsko ime:

Solanum tuberosum

Uporabni del:

Gomolj

Druga imena:

Zemljak, grumpir, podzemeljska jabolka, bob, hrušče

Splošni opis in zgodovina:

Krompir je trajnica, ki jo uvrščamo v družino razhudnikovk. Beseda krompir se nanaša tako na užiten gomolj, kot tudi na celotno rastlino. Rastlina izvira iz Andov, v Evropo pa jo je iz Peruja prinesel Krištof Kolumb. Poznamo več vrst krompirja, med katerimi so nekatere bolj primerne za kuhanje, druge pa za pečenje. Danes je krompir četrta najpomembnejša kulturna rastlina na svetu.

V Sloveniji smo se s krompirjem spoznali v času Habsburške monarhije oziroma v času vladavine Marije Terezije. Po njem poimenujemo tudi krompirjeve počitnice.

Pred koncem 16.stoletja so družine baskovskih mornarjev pričele gojiti krompir na obali severne Španije. Sir Walter Raleigh je posadil krompir na Irskem leta 1589 na 40.000 hektarjev velikem zemljišču, skoraj štiri desetletja pa je trajalo, da se je krompir uvedel tudi v Evropi.

Sčasoma so tudi kmetje v Evropi ugotovili, da je gojiti krompir precej lažje od gojenja drugih poljščin, kot sta pšenica in oves. Ugotovili so, da krompir vsebuje veliko vitaminov, ki so nujni za človeško preživetje.

Leta 1840 je izbruh krompirjeve plesni v Evropi uničil velike količine pridelka v različnih državah.

Raba v prehrani in uporaba:

Krompir lahko skuhamo, ga pretlačimo v pire, pripravimo krompirjevo juho ali krompirjevo solato, ki je odlična priloga k ribam. Seveda obstajajo tudi nekateri manj zdravi načini priprave, kot je pečenje oziroma cvrtje krompirja.

Zagotovo pa vsi poznamo čips – slane, ocvrte krompirjeve rezine.

Uporaba v zdravstvene namene:

Krompir vsebuje malo beljakovin, vsebuje pa velike količine ogljikovih hidratov, zaradi česar je idealna prehrana za ljudi, ki želijo pridobiti telesno težo. Vsebnost B-kompleksa olajša absorpcijo ogljikovih hidratov. Krompir se pogosto znajde na jedilniku športnikov, ki za izvajanje telesne aktivnosti potrebujejo veliko energije.

Ker vsebuje ogljikove hidrate, ki so lahko prebavljivi, olajša prebavo. Z njim pa vsekakor ne smemo pretiravati, saj lahko uživanje velikih količin povzroči zakisanost telesa.

Vsebuje veliko količino vlaknin, ki spodbujajo peristaltiko in povečajo izločanje želodčnih sokov, s čimer olajšujejo prebavo in preprečujejo nastanek kolorektalnega raka. Vlaknine povezujemo tudi s strganjem holesterola iz arterij in krvnih žil. Zdrava raven holesterola v krvi zmanjša tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj.

Krompir nam lahko pomaga pri zniževanju krvnega tlaka, saj je dober vir kalija, ki sodeluje pri zniževanju krvnega tlaka.

Ali ste vedeli? Novejša dognanja:

Vitamin B6 prispeva k ustvarjanju uporabnih kemikalij v možganih, vključno s serotoninom, dopaminom in noradrenalinom. Krompir vsebuje vitamin B6, zato nam lahko pomaga pri preprečevanju depresije, stresa in hiperaktivnosti.