Artykuły i encyklopedie

Origano

Latinsko ime:

Origanum vulgarum

Uporabni del:

Nadzemni deli rastline

Druga imena:

Dobra misel, divji majaron

Splošni opis in zgodovina:

Origano je cvetoča trajnica v družini ustnatic. V višino lahko zraste od 20 do 50 centimetrov, prepoznamo pa ga po nasprotno si ležečih listih in vijoličnih cvetovih. Nadzemni deli rastline imajo na svoji površini majhne dlačice, steblo pa je rdečkaste barve. Rastlino najdemo predvsem v toplejših krajih, kot začimbo pa ga lahko gojimo tudi na domačih vrtovih. Skozi vsa leta so ljudje razvili različne vrste origana, ki se med seboj razlikujejo po okusih. Ti so lahko ostri, nekoliko pekoči in celo sladki. Rastlina cveti v poletnih mesecih, od sredine julija pa vse do septembra. V zdravilne namene nabiramo vse nadzemne dele origana, ki jih nato posušimo.

Origano izvira iz Grčije. Grki so verjeli, da je rastlino ustvarila boginja Afrodita kot simbol veselja. Beseda origano namreč prihaja iz grških besed oros (gora) in ganos (veselje). Grkom so sledili Rimljani, ki so v okusu origana izjemno uživali.

Rastlino so v srednjem veku uporabljali predvsem v medicinske namene – žvečenje origanovih listov naj bi odpravilo revmatizem, zobobol, težave s prebavo in kašelj.

Raba v prehrani in uporaba:

Origano se najpogosteje uporablja v italijanski kuhinji. Je ključna sestavina paradižnikovih omak in pice, zelenjavnih jedi, uporablja pa se tudi za dodajanje okusa pri peki na žaru. Prav tako je odličen nadomestek majarona in timijana.

V namene lajšanja zdravstvenih težav lahko iz rastline pripravimo čaj in sicer tako, da s skodelico vrele vode prelijemo 3 žličke origana in pustimo delovati 15 minut. Izjema nista niti prevretek in parna kopel.

Uporaba v zdravstvene namene:

Origano vsebuje antioksidativne spojine, ki zmanjšujejo oksidativni stres v telesu. Prosti radikali so uničujoči stranski proizvodi celičnega metabolizma, ki lahko povzročijo nastanek raka in številnih kroničnih bolezni. Dodajanje origana v vsakodnevno prehrano lahko izboljša delovanje imunskega sistema in nas varuje pred tako imenovanimi tihimi morilci.

Ima tudi antibakterijske lastnosti, zaradi katerih nas lahko brani pred velikim številom bakterij, ki okužijo našo kožo, črevo in druge organske sisteme. Povečuje nastajanje belih krvnih celic in pospešuje presnovo.

Vsebuje omega-3 maščobne kisline, ki izboljšujejo zdravje srca, hkrati pa preprečujejo tveganje za nastanek ateroskleroze, srčnih napadov in možganske kapi.

Ali ste vedeli? Novejša dognanja:

Origano vsebuje tudi vlaknine, ki imajo pozitiven vpliv na naš prebavni sistem. Spodbuja peristaltično gibanje, ki premika hrano skozi prebavni trakt in olajša izločanje blata. Če želimo ohraniti zdravje črevesja, je vključevanje origana v prehrano vsekakor pravi način!