Artykuły i encyklopedie

Možgani

Ime organa:

Možgani

Latinsko ime organa:

Cerebrum

Opis organa:
Možgani so središče živčevja, ki leži v glavi, v bližini osnovnih čutilnih organov (slušni, vidni, ravnotežni, okušalni, vohalni). Največji del možganov predstavlja možganska skorja, ki jo sestavlja 15 – 33 živčnih celic, imenovanih nevroni.

Možgani nam omogočajo, da se zavedamo samega sebe in okolice, senzorne podatke pa obdelujejo z večjo hitrostjo, kot najbolj napredni računalnik na svetu. Zapleteni procesi, kot so razmišljanje, domišljija, ustvarjalnost, inteligenca in čustva, nastajajo v naših možganih. Smrt tega organa zato pomeni smrt celotnega telesa in konec življenja.

Ta pomemben organ predstavlja večji del osrednjega živčevja. Sestavljajo ga naslednje pomembne strukture:

• Podaljšana hrbtenjača, ki sodeluje pri motoričnih in senzoričnih funkcijah,
• Hipotalamus, ki uravnava ritem budnosti in spanja, prehranjevanje in pitje, sproščanje hormonov in druge pomembne funkcije,
• Talamus, ki ima ogromno različnih funkcij,
• Mali možgani, ki napravijo signale bolj natančne,
• Zgornji kolikel, ki naša dejanja usmerja proti določeni točki v prostoru,
• Pallium, ki je v resnici siva možganovina oziroma možganska skorja – skrbi za olajšano procesiranje informacij,
• Hipokampus, ki skrbi za prostorski spomin,
• Bazalni gangliji, katerih glavna funkcija je selekcija dejanj,
• Olfaktorni bulbus, katerega naloga je procesiranje vohalnih signalov.

Bolezni, ki najpogosteje prizadenejo organ:

• Možganski tumor nastane zaradi nenadzorovane delitve celic – lahko je benigni ali maligni. Tumorje lahko odkrijemo s pomočjo magnetne resonance, računalniške tomografije, biopsije in elektroencefalografije.
• Alzheimerjeva bolezen nastane zaradi degeneracije nevronov v možganih, ki so povezani s procesom kognitivnih informacij. Simptomi se pojavljajo počasi, nato pa postajajo slabši in sčasoma povsem nepopravljivi.
• Alkoholizem je vse pogostejša kronična težava, ki lahko resno prizadene tudi možgane.
• Amnezija lahko nastane zaradi psihološke travme, poškodbe, bolezni, histerije in drugih težav. Gre za delno ali popolno izgubo spomina.
• Epilepsija je povezana z različnimi vedenjskimi, fiziološkimi in prehranskimi ter genetskimi in biološkimi dejavniki, kot so alkoholizem, odvisnost od drog, možganski rak, možganska kap ali možganska travma.

Simptomi težav z organom:

• Depresija, anksioznost, apatija,
• pozabljivost in izguba spomina,
• vznemirjenost, spremembe razpoloženja,
• spremenjena osebnost,
• glavoboli,
• odrevenelost, vključno z mravljinčenjem v rokah ali nogah,
• slabost in bruhanje,
• težave z ravnotežjem,
• težave s sluhom, govorom in vidom,
• visok/nizek srčni utrip,
• krvavitev iz ušesa,
• paraliza,
• težave s koncentracijo,
• epileptični napadi.

Hrana, ki ima ugoden vpliv na organ:

Za ohranjanje zdravih možganov uživajmo avokado, borovnice, brokoli, temno čokolado, jajčni rumenjak, zeleno listnato zelenjavo, rožmarin, lososa, kurkumo in oreščke.

Izogibajmo se sladkim pijačam, alkoholu, predelanim ogljikovim hidratom, transmaščobam in aspartamu.

Zanimiva dejstva o organu:

• Prvi manjši uspešni posegi na možganih segajo že v kameno dobo.
• Približno 75 % možganov je sestavljenih iz vode. To pomeni, da lahko dehidracija, tudi blaga, negativno vpliva na funkcije možganov.
• Glavoboli so posledica kemične reakcije v možganih v kombinaciji z mišicami in živci na vratu in glavi.
• Nevroni premikajo informacije z različnimi hitrostmi. Najhitrejša hitrost prenosa podatkov med nevroni znaša približno 250 km/h.
• Možgani ne čutijo bolečine.
• Človeški možgani začnejo izgubljati spominske zmožnosti, pa tudi nekatere kognitivne sposobnosti do konca 20-ih let.
• Med procesom mumifikacije so Egipčani ponavadi odstranili možgane skozi nos.
• Možgani uporabljajo 20 % kisika in krvi v telesu.