Artykuły i encyklopedie

Motnje v spominu in nezmožnost koncentracije pogosto sovpadata s funkcionalnimi in disociativnimi simptomi, kot so motnje spanja, utrujenost, depresivnost in anksioznost. Motnje pa so lahko prisotne tudi brez pojava tesnobe ali depresije.

Motnje v spominu se pogosto pojavljajo pri vsakodnevnih opravkih:

• vstopili ste v prostor in nenadoma niste vedeli, zakaj ste tam,

• pogosto izgubljate ključe ali denarnico,

• med pogovorom se ne morete spomniti o čem ste govorili,

• ne morete se spomniti poti domov,

• med branjem knjige se ne morete spomniti, kaj ste prebrali v prejšnjem poglavju,

• ne morete se spomniti imena kraja, v katerem ste preživeli dopust,

• pozabili ste na sestanek in podobno...

Specialist nevrolog se bo na podlagi teh simptomov odločil ali gre za nevrološko bolezen ali ne. Takšni simptomi običajno ne kažejo na prisotnost nevrološke bolezni in jih lahko razlagamo kot posledico stresa. Pogosto se nam zgodi, da smo se zaradi stresne situacije ali motečih dejavnikov nesposobni skoncentrirati na neko stvar in takrat je možnost, da si bomo to stvar zapomnili, izredno majhna.

Težave s spominom najprej opazijo ljudje, ki so imeli nadpovprečno sposobnost spominjanja. Tisti, ki si stvari že od nekdaj težje zapomnijo, pogosto ne bodo opazili sprememb. Ogromno skrbi lahko ti simptomi povzročijo v družinah, kjer so se že srečevali z demenco, anksioznostjo ali depresijo.

(Vir slike: medicalxpress.com)

Obdobje amnezije

Amnezija je stanje, v katerem je spomin moten. Ljudje, ki imajo težave s spominom, pogosto navajajo daljša obdobja amnezije, ki trajajo celotno popoldne ali celotno pot domov. To velja predvsem za bolnike z disociativnimi epileptičnimi napadi, pri katerih se amnezija pojavlja že pred epileptičnimi napadi.

Kadar imamo občutek, da je čas nenadoma minil, mi pa ne vemo, kaj smo v tem času počeli, gre v večini primerov za disociativno amnezijo.  

Razlog za motnjo spomina pri disociativni amneziji je lahko:

• stanje, ki se pojavi, je precej podobno transu

• težava pri dostopanju do spomina zaradi sprememb v funkciji možganov

Če opazite katerega koli izmed navedenih simptomov in ste mnenja, da vam spomin peša, obiščite osebnega zdravnika. Ta vas bo najverjetneje napotil k nevrologu, ki bo poskušal s preiskavami ugotoviti vzrok za slabšanje spomina in nezmožnost koncentracije.

Kaj pa lahko naredimo preventivno za boljši spomin in koncentracijo?

Ginkgo Biloba se lahko uživa za naravno podporo pri duševnih naporih, koncentraciji in spominu, pri učenju, po 50. letu, za ohranitev možganske aktivnosti.